{"id":5562,"date":"2018-08-10T04:00:42","date_gmt":"2018-08-10T02:00:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/?p=5562"},"modified":"2019-04-21T20:35:33","modified_gmt":"2019-04-21T18:35:33","slug":"5562","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/?p=5562","title":{"rendered":"Letom primerni treningi"},"content":{"rendered":"

Kako prilagodimo\u00a0trening starostni skupini glede na zrelostno\/starostni nivo<\/span><\/h3>\n

 <\/p>\n

Za razvoj motori\u010dnih sposobnosti in nogometnih motori\u010dnih sposobnosti otrok je pomembno, da vemo, kaj lahko otrok obdela oz. koliko informacij, ki jih dobi od nas lahko predela.<\/span><\/p>\n

Zato, da bomo imeli pred seboj vpogled, kaj in koliko informacij lahko otrok obdela, bom predstavil kognitivni (intelektualni) razvoj otrok do 12. leta.<\/strong><\/span><\/p>\n

4 do 5 let<\/strong><\/span>
\n Dandanes vidim, da star\u0161i vpisujejo v nogometne “\u0161ole” \u017ee s 4. oziroma 5. letom starosti. Trener tu se mora zavedati, kaj lahko \u010daka od otrok. Otrok se lahko deloma v\u017eivlja v perspektivo drugih ljudi. Deloma lahko \u017ee razume pojem kozervacije-ohranjanja \u0161tevila (tudi \u010de preme\u0161a pi\u0161kote na kro\u017eniku, se njihovo \u0161tevilo ne bo spremenilo). Opazil bo, \u010de jih je pri igri manj ali ve\u010d. Otroci\u00a0 se na treningih in doma pogosto igrajo igro pretvarjanja \u00bbKot da\u00ab, ali igro vlog (nogometa\u0161, navija\u010d, lik iz risank, stari\u0161). Zato je dobro, da v tej starostni skupini priredimo trening na podlagi igranja vlog (risani junaki, obisk znanih krajev itd.)<\/span>
\n Otrok \u017ee re\u0161uje enostavne problemske situacije: \u00bbKaj naredi\u0161, ko si \u017eejen?\u00ab; razume koli\u010dino \u00bbmalo \u2013 veliko\u00ab; nadaljuje za\u010deti niz; prepozna najdalj\u0161o od treh \u010drt in najve\u010djo od treh \u017eog; na zahtevo izro\u010di dva predmeta, pre\u0161teje \u0161tiri predmete v nizu; postavlja vpra\u0161anja \u00bbKaj je to?\u00ab, \u00bbKdo je to?\u00ab; triletnik ponovi 3 \u0161tevila ali stavek s 4 besedami, \u0161tiriletnik ponovi 4 \u0161tevila ali stavek s 6 besedami. Tu otrok \u017ee razume, da imajo drugi druga\u010den pogled na stvari. Otrok lahko \u017ee dojame odnos med delom in celoto. V stanju je grupirati predmete po svojem kriteriju in se \u017ee sposoben koncentrirati od 5 \u2013 15 minut. Otrok v tej dobi je izredno vedo\u017eeljen in postavlja \u0161tevilna vpra\u0161anja.<\/span>
\n Otrok ne more miselno zajeti ve\u010djega \u0161tevila vidikov dolo\u010dene situacije, ampak se osredoto\u010di le na en vidik (najbolj o\u010ditnega), druge pa zanemari \u2013 centracija mi\u0161ljenja. Zato v\u010dasih ko damo otrokom preve\u010d elementov v vajo imamo ob\u010dutek, da nas ni puslu\u0161al.<\/span><\/p>\n

Skupaj lahko npr. zdru\u017ei like po barvi ali po obliki, ne pa po obeh dimenzijah hkrati (rde\u010de trikotnike skupaj in modre kroge skupaj).<\/span>
\n Egocentri\u010dnost je posebna oblika centracije: otrok se lahko osredoto\u010di le na svoj vidik gledanja in zanemari vidike drugih, vse presoja le iz lastne perspektive, misli, da vsi zaznavajo, \u010dutijo in razmi\u0161ljajo tako kot on. Ni sposoben empatije. Zato je v tem obdbobju, da so skupine \u010dim manj\u0161e, najbolj\u0161a je igra 1:1.<\/span><\/p>\n

5 do 6 let<\/strong><\/span>
\n Naredimo otroku v tej fazi zelo pestro in \u017eivahno igro. Otrok v tej fazi \u017eivljenja prehaja iz kognitivne razvojne faze v\u00a0 konkretne faze. Spontano se u\u010di z imitacijo in igro, zamenjuje znanje in ve\u0161\u010dine z drugimi metodami. To je pri\u010detek \u0161ole za na\u0161e \u017eivljenje, po na\u0161ih normah in pravilih. Otrok se orientira v \u010dasu, lo\u010di med levo in desno roko. Otrok izvede tri hkrati narekovana navodila.<\/span>
\n Otrok pre\u0161teva in od\u0161teva do 10. Otrok ponovi stavek iz 8 besed ali niz 5 \u0161tevil. Otrok prepoznava podobnosti (po barvi, obliki, velikosti\u2026). Za\u010detki logi\u010dnih operacij (klasifikacija, seriacija, konzervacija).<\/span><\/p>\n

Kako lahko vplivamo na misleni razvoj<\/strong><\/span>
\n \u2022ustrezno organiziramo okolje, tako da otroku omogo\u010dimo igro in aktivnost<\/span>
\n \u2022ne presojamo preve\u010d kriti\u010dno njegove dejavnosti<\/span>
\n \u2022ne obremenjujemo ga z \u00bbodraslimi\u00ab razlagami<\/span>
\n \u2022ne dajemo mu neposrednih odgovorov, ampak ga napeljujemo, da pride do njih sam z lastno miselno aktivnostjo<\/span>
\n \u2022dajemo mu ob\u010dutek varnosti, saj je kognitivni razvoj nelo\u010dljiv od socialnega in \u010dustvenega<\/span><\/p>\n

7 do 8 let<\/strong><\/span>
\n Otrok za re\u0161evanje problemov intuitivno uporablja dolo\u010dene mentalne operacije, ne da bi jasno razumel kako in zakaj delujejo. Otrok osvoji konzervacijo \u0161tevila, mase, teko\u010dine in dol\u017eine. Otrok se pri\u010dne opisovati v bolj abstraktnih pojmih.<\/span><\/p>\n

8 do 10 let<\/strong><\/span>
\n Zna pri\u010dakovati in tehtati misli drugih. Otrok osvoji konzervacijo te\u017ee. Okrog 8. leta je zmo\u017een multiple klasifikacije \u2013 razvr\u0161\u010danja objektov po dveh ali ve\u010d dimenzijah (v na\u0161em primeru dobri slabi, prijatelji neprijatelji). Vse ve\u010dje je tudi razumevanje vzro\u010dno-posledi\u010dnih in prostorskih odnosov. Razume razdalje in smeri, zato zna uporabiti table in je sposoben presoditi, koliko \u010dasa bo potreboval, da pride od enega kraja do drugega.<\/span>
\n Kljub temu, da operacije potekajo na miselni ravni, pa so vezane na konkretne predmete in pojave, ki jih otrok ali neposredno zaznava (vidi, sli\u0161i, opazuje) ali pa je z njimi \u017ee imel konkretno izku\u0161njo in si jo zdaj prikli\u010de v spomin. Zato pri u\u010denju potrebuje nazorno razlago, manj uspe\u0161no pa re\u0161uje naloge, ki so zastavljene abstraktno, kar je pomembno upo\u0161tevati pri oblikovanju u\u010dnih na\u010drtov (kazanje preko table). Je zelo primeren \u010das za vme\u0161\u010danje otrok v skupinsko, ekipno delo.<\/span><\/p>\n

Kako lahko vplivamo na miselni razvoj<\/strong><\/span>
\n \u2022zaradi razvoja reverzibilnosti razume vzroke in posledice, razdalje in smeri, se orientira v prostoru, zmo\u017een je opisati gibanje na igri\u0161\u010du, obvlada konzervacijo,<\/span>
\n \u2022zaradi decentracije mi\u0161ljenja razvr\u0161\u010da elemente po ve\u010d zna\u010dilnostih hkrati in jih ureja po vrstnem redu (npr. ne izpu\u0161\u010da posameznih \u0161tevil pri \u0161tetju),<\/span>
\n \u2022ker ni ve\u010d tako egocentri\u010den, lahko re\u0161uje preprostej\u0161e moralne dileme.<\/span>
\n V primerjavi z naslednjo fazo:<\/span>
\n \u2022potrebuje konkretno ponazoritev oz. vsaj eno tak\u0161no izku\u0161njo,<\/span>
\n \u2022kompleksnej\u0161ih moralnih dilem \u0161e ne razume.<\/span><\/p>\n

11 do 12 let<\/strong><\/span>
\n Otrok osvoji konzervacijo prostornine, lahko uporablja prostorske in \u010dasovne pojme. Otrok razume reverzibilnost, povratnost procesov. Otrok za\u010dne uporabljati deduktivno sklepanje. Uspe\u0161no re\u0161uje zahtevne probleme, ki so le verbalno opisani in mu jih ni potrebno konkretno ponazoriti, razume abstraktne probleme (filozofijo, psihologijo, sociologijo, kompleksnej\u0161o matematiko),re\u0161uje formalno-logi\u010dne probleme, ki zahtevajo hipoteti\u010dno, induktivno in deduktivno sklepanje, kriti\u010dno presoja kompleksne moralne dileme.<\/span><\/p>\n

12 let in ve\u010d<\/strong><\/span>
\n Mi\u0161ljenje postane logi\u010dno, bolj prilagodljivo, in abstraktno. Mladostnik lahko razmi\u0161lja o razli\u010dnih enakovrednih re\u0161itvah problema.<\/span><\/p>\n

To je zelo groba klasifikacija in ne velja za vse otroke. Danes je ve\u010dja kompleksnost okolja, obstajajo bolj\u0161e igra\u010de (didakti\u010dne), sistem u\u010denja in pripravljanja na \u0161olo se za\u010dne prej, ve\u010d spodbud s strani star\u0161ev, ve\u010dja pomembnost znanja kot vrednote, spremembe v vzgojnih slogih (bolj demokrati\u010dna, ve\u010dja dostopnosti razli\u010dnih oblik izobra\u017eevanja, didakti\u010dnega materiala (knjig, ra\u010dunalnikov), ve\u010dja ambicioznost \u2026<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako prilagodimo\u00a0trening starostni skupini glede na zrelostno\/starostni nivo   Za razvoj motori\u010dnih sposobnosti in nogometnih…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8675,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[68],"tags":[],"class_list":["post-5562","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-za-starse","gallery-content-unit"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5562","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5562"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5562\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8667,"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5562\/revisions\/8667"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8675"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5562"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5562"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sngorisnica.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5562"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}