Letom primerni treningi

Kako prilagodimo trening starostni skupini glede na zrelostno/starostni nivo

Za razvoj motoričnih sposobnosti in nogometnih motoričnih sposobnosti otrok je pomembno, da vemo, kaj lahko otrok obdela oz. koliko informacij, ki jih dobi od nas lahko predela.

Zato, da bomo imeli pred seboj vpogled, kaj in koliko informacij lahko otrok obdela, bom predstavil kognitivni (intelektualni) razvoj otrok do 12. leta.

4 do 5 let
Dandanes vidim, da starši vpisujejo v nogometne “šole” že s 4. oziroma 5. letom starosti. Trener tu se mora zavedati, kaj lahko čaka od otrok. Otrok se lahko deloma vživlja v perspektivo drugih ljudi. Deloma lahko že razume pojem kozervacije-ohranjanja števila (tudi če premeša piškote na krožniku, se njihovo število ne bo spremenilo). Opazil bo, če jih je pri igri manj ali več. Otroci  se na treningih in doma pogosto igrajo igro pretvarjanja »Kot da«, ali igro vlog (nogometaš, navijač, lik iz risank, stariš). Zato je dobro, da v tej starostni skupini priredimo trening na podlagi igranja vlog (risani junaki, obisk znanih krajev itd.)
Otrok že rešuje enostavne problemske situacije: »Kaj narediš, ko si žejen?«; razume količino »malo – veliko«; nadaljuje začeti niz; prepozna najdaljšo od treh črt in največjo od treh žog; na zahtevo izroči dva predmeta, prešteje štiri predmete v nizu; postavlja vprašanja »Kaj je to?«, »Kdo je to?«; triletnik ponovi 3 števila ali stavek s 4 besedami, štiriletnik ponovi 4 števila ali stavek s 6 besedami. Tu otrok že razume, da imajo drugi drugačen pogled na stvari. Otrok lahko že dojame odnos med delom in celoto. V stanju je grupirati predmete po svojem kriteriju in se že sposoben koncentrirati od 5 – 15 minut. Otrok v tej dobi je izredno vedoželjen in postavlja številna vprašanja.
Otrok ne more miselno zajeti večjega števila vidikov določene situacije, ampak se osredotoči le na en vidik (najbolj očitnega), druge pa zanemari – centracija mišljenja. Zato včasih ko damo otrokom preveč elementov v vajo imamo občutek, da nas ni puslušal.

Skupaj lahko npr. združi like po barvi ali po obliki, ne pa po obeh dimenzijah hkrati (rdeče trikotnike skupaj in modre kroge skupaj).
Egocentričnost je posebna oblika centracije: otrok se lahko osredotoči le na svoj vidik gledanja in zanemari vidike drugih, vse presoja le iz lastne perspektive, misli, da vsi zaznavajo, čutijo in razmišljajo tako kot on. Ni sposoben empatije. Zato je v tem obdbobju, da so skupine čim manjše, najboljša je igra 1:1.

5 do 6 let
Naredimo otroku v tej fazi zelo pestro in živahno igro. Otrok v tej fazi življenja prehaja iz kognitivne razvojne faze v  konkretne faze. Spontano se uči z imitacijo in igro, zamenjuje znanje in veščine z drugimi metodami. To je pričetek šole za naše življenje, po naših normah in pravilih. Otrok se orientira v času, loči med levo in desno roko. Otrok izvede tri hkrati narekovana navodila.
Otrok prešteva in odšteva do 10. Otrok ponovi stavek iz 8 besed ali niz 5 števil. Otrok prepoznava podobnosti (po barvi, obliki, velikosti…). Začetki logičnih operacij (klasifikacija, seriacija, konzervacija).

Kako lahko vplivamo na misleni razvoj
•ustrezno organiziramo okolje, tako da otroku omogočimo igro in aktivnost
•ne presojamo preveč kritično njegove dejavnosti
•ne obremenjujemo ga z »odraslimi« razlagami
•ne dajemo mu neposrednih odgovorov, ampak ga napeljujemo, da pride do njih sam z lastno miselno aktivnostjo
•dajemo mu občutek varnosti, saj je kognitivni razvoj neločljiv od socialnega in čustvenega

7 do 8 let
Otrok za reševanje problemov intuitivno uporablja določene mentalne operacije, ne da bi jasno razumel kako in zakaj delujejo. Otrok osvoji konzervacijo števila, mase, tekočine in dolžine. Otrok se prične opisovati v bolj abstraktnih pojmih.

8 do 10 let
Zna pričakovati in tehtati misli drugih. Otrok osvoji konzervacijo teže. Okrog 8. leta je zmožen multiple klasifikacije – razvrščanja objektov po dveh ali več dimenzijah (v našem primeru dobri slabi, prijatelji neprijatelji). Vse večje je tudi razumevanje vzročno-posledičnih in prostorskih odnosov. Razume razdalje in smeri, zato zna uporabiti table in je sposoben presoditi, koliko časa bo potreboval, da pride od enega kraja do drugega.
Kljub temu, da operacije potekajo na miselni ravni, pa so vezane na konkretne predmete in pojave, ki jih otrok ali neposredno zaznava (vidi, sliši, opazuje) ali pa je z njimi že imel konkretno izkušnjo in si jo zdaj prikliče v spomin. Zato pri učenju potrebuje nazorno razlago, manj uspešno pa rešuje naloge, ki so zastavljene abstraktno, kar je pomembno upoštevati pri oblikovanju učnih načrtov (kazanje preko table). Je zelo primeren čas za vmeščanje otrok v skupinsko, ekipno delo.

Kako lahko vplivamo na miselni razvoj
•zaradi razvoja reverzibilnosti razume vzroke in posledice, razdalje in smeri, se orientira v prostoru, zmožen je opisati gibanje na igrišču, obvlada konzervacijo,
•zaradi decentracije mišljenja razvršča elemente po več značilnostih hkrati in jih ureja po vrstnem redu (npr. ne izpušča posameznih števil pri štetju),
•ker ni več tako egocentričen, lahko rešuje preprostejše moralne dileme.
V primerjavi z naslednjo fazo:
•potrebuje konkretno ponazoritev oz. vsaj eno takšno izkušnjo,
•kompleksnejših moralnih dilem še ne razume.

11 do 12 let
Otrok osvoji konzervacijo prostornine, lahko uporablja prostorske in časovne pojme. Otrok razume reverzibilnost, povratnost procesov. Otrok začne uporabljati deduktivno sklepanje. Uspešno rešuje zahtevne probleme, ki so le verbalno opisani in mu jih ni potrebno konkretno ponazoriti, razume abstraktne probleme (filozofijo, psihologijo, sociologijo, kompleksnejšo matematiko),rešuje formalno-logične probleme, ki zahtevajo hipotetično, induktivno in deduktivno sklepanje, kritično presoja kompleksne moralne dileme.

12 let in več
Mišljenje postane logično, bolj prilagodljivo, in abstraktno. Mladostnik lahko razmišlja o različnih enakovrednih rešitvah problema.

To je zelo groba klasifikacija in ne velja za vse otroke. Danes je večja kompleksnost okolja, obstajajo boljše igrače (didaktične), sistem učenja in pripravljanja na šolo se začne prej, več spodbud s strani staršev, večja pomembnost znanja kot vrednote, spremembe v vzgojnih slogih (bolj demokratična, večja dostopnosti različnih oblik izobraževanja, didaktičnega materiala (knjig, računalnikov), večja ambicioznost …